Višnjeva melasa
Če ste seznanjeni s kulinariko bližnjega vzhoda, obstaja možnost, da ste se že srečali s kakšno sadno melaso. Skoraj zagotovo ste že poskusili sladkorno melaso, ki pa ni, razen po imenu, niti približno podobna sadni. V državah bližnjega vzhoda je pogosta praksa, da različne sadne sokove zgostijo do točke, ko doseže konsistenco melase. V Turčiji takšne redukcije imenujejo pekmez. Malo globlje v arabskem svetu je precej razširjena melasa granatnega jabolka, ki je meni zaradi svoje ustno-cmokajoče kisline in rahle trpkosti precej ljuba.
Za omenjeno ustno-cmokajočo kislino je odgovorna jabolčna kislina, prisotna v granatnem jabolku. Ker granatna jabolka (še) ne uspevajo v našem podnebju, me je zanimalo, če bi lahko njen okus ˝pofejkal˝ s kakšnim lokalno dostopnim sadjem. Izkazalo se je, da imajo tudi višnje, ki so letos bogato obrodile, veliko jabolčne kisline, zato sem sklenil poskusiti z njimi. Za trpkost sem dodal tudi sok aronije, za svežino pa malo limoninega soka, saj granatno jabolko vsebuje tudi citronsko kislino. Limone sicer niso lokalne, ampak malo je treba grešiti ;)
Nastala je precej zanimiva melasa, sicer ne istega okusa kot tista iz granatnega jabolka, pa vendar precej podobna po kislini, vsekakor pa poskrbi za cmokanje ust. Če se vam torej ljubi delati melaso, namesto da bi jo kupili, vam svetujem, da poskusite sledeči recept:
Sestavine za približno 500ml:
• 2l višnjevega soka
• 500ml aronijinega soka
• 125g sladkorja
• sok 1 limone
Postopek:
1. V loncu s širokim dnom zmešajte vse razen limoninega soka in postavite na štedilnik
2. Sok zavrite in na nizkem ognju kuhajte toliko časa, da se zreducira do približno petine originalne prostornine, torej 500ml. To traja približno 2 uri, odvisno od ognja in lonca, v katerem kuhate.
3. Tik pred koncem kuhanja dodajte limonin sok, da ohrani svežino. Zadevo lahko pospešite z višjo vročino, ampak ni priporočeno, da tekočina močno vre, saj s tem sok izgubi svežino in živo barvo. Procesu sicer večino časa vrenja ne rabimo posvečati pretirane pozornosti, ko se dovolj zgosti, pa rado uide izpod nadzora, zato je treba približno zadnjih 15-20 min budno ždeti nad loncem.
Na zgornji sliki lahko vidite prtimerjavo med domačo višnjevo na levi in kupljeno granatno melaso na desni. Slednja je bila verjetno narejena hitreje, z močnim vrenjem, zato je precej manj žive barve.
V zadnjih minutah kuhanja se začne melasa močno peniti, zato je treba paziti, da kam ne uide. To je tudi znak, da se bliža konec procesa.
4. Ko se dovolj zgosti (na približno 500ml), melaso prelijemo v steklenico ali kozarec in zapremo. Gostoto lahko preverimo tako, da jo damo na hladen krožnik. Hladna bi naj imela sirupasto konsistenco.
Na videu lahko vidite konsistenco melase iz hladilnika.
Skladiščenje
Ker je melasa v bistvu sok, bi se na sobni temperaturi potencialno lahko pokvaril, ampak je zelo zgoščen, zato vsebuje dovolj sladkorja in kisline, da ostane užitna, torej jo lahko mirne vesti hranite na sobni temperaturi. Če vam prostor v hladilniku ni dragocen, jo lahko hranite tudi tam, saj bo tako ostala sveža in žive barve še dlje časa.
Kaj z njo?
Melaso lahko uporabite kjerkoli, kjer bi drugače uporabili kakšen sirup. Dajte jo v sadni čaj, na sladoled, na jutranjo granolo...uporabna je tudi v slanih jedeh, kjer doda prijetno kislino in kanček sladkosti. Recimo v tejle muhammari?
