Kutinov žele

Jesen je čas, ko narava počasi prehaja k počitku in nas obsuje z mnogimi plodovi, ki smo si jih prislužili z morebitnim pridnim delom. Ker je plodov res veliko, jih stežka vse pojemo. Veliko jih je primernih za shrambo, nekateri pa so bolj minljive narave, zato jih je treba nekako prezervirati, če nočemo, da gredo v nič.

Minljivo je predvsem sadje, med njimi je tudi kutina. V surovi obliki je kutina precej neužitna, saj je zelo trpka, zato jo je treba pred zaužitjem termično obdelati. Če je imamo res veliko, je eden od načinov prezervacije kutinov žele. V veliko državah je znan tudi pod imenom kutinov sir, verjetno zaradi podobnosti v teksturi. Kutina vsebuje veliko naravnega pektina, zato ji je treba dodati samo sladkor in nekoliko pozornosti, da se spremeni v žele.

Kutine na jesenskem soncu so precej kjut, lahko bi jim rekli kar kjutine :)

Ker sem imel na voljo obilico kutin, sem se odločil, da poskusim žele narediti tudi sam. Recepti, ki sem jih našel na spletu, v večini zahtevajo obscene količine sladkorja, saj je le-ta konzervans in ojačevalec pektina. Sam sem sklenil poskusiti z manj, da bo zadeva malce bolj zdrava. Izkazalo se je, da je bil zato potreben daljši čas kuhanja oz. sušenja. Postopek sem kakopak pozabil dokumentirati v celoti, zato se boste morali zadovoljiti s pomanjkljivimi slikami. Kakorkoli, tukaj je moj recept:

Sestavine:

• 3 kg očiščenih kutin

• 750 g sladkorja

• limonin sok, lupinica in začimbe (po želji)

Postopek:

1. Kutine operite, da odstranite dlačice na lupini, po želji jih lahko olupite. Odstranite jim jedro s peškami in kakršnekoli morebitne nečistoče. Narežite jih na poljubne kose, pazite le, da bodo približno enake velikosti, da se bodo enakomerno skuhale. Pri tem bodite previdni, saj so kutine izjemno trde.

2. Kutine dajte v lonec, prekrijte z vodo in jih na zmernem ognju kuhajte, dokler se ne zmehčajo. Zmehčane kutine precedite in jih zmeljite v pire. Jaz sem uporabil blender, primeren je tudi palični mešalnik. Po potrebi dodajte tekočino, ampak le toliko, da se blenderju ne zatakne. Odvečno tekočino lahko uporabite za kaj drugega.

3. Dobljenemu pireju dodajte sladkor in po želji limonino lupino in/ali začimbe, in nekoliko pokuhajte. Pire je treba zreducirati na približno polovico, zato je najbolje, da ga daste v pečico na 150°C in naj se počasi reducira in karamelizira, 3-4 ure. Vmes ga vsake toliko premešajte in opazujte, kako se iz svetlo roza spremeni v temno, rjavo-rdečo barvo. Na štedilniku bo sicer do tega prišlo prej, ampak je treba konstantno mešati in tvegati precej hude opekline, saj je pire kot lava, ki agresivno vre in pljuva okoli sebe.

Na zgornjih forografijah lahko vidite, kako pire v pečici postopoma spreminja barvo in gostoto.

4. Ko pire doseže želeno gostoto in barvo, ga prestavimo na ploščo/pekač, obložen s peki papirjem ali silikonsko podlogo, in ga sušimo v pečici ali dehidratorju na okoli 70°C, dokler ne doseže konsistence želeja. Pri meni je to trajalo približno 16 ur. Mogoče sem s sušenjem celo rahlo pretiraval, zato presodite sami, kako gost žele si želite :)

Pire oz. žele med- in po sušenju.

5. Ohlajen žele razrežite na poljubne kose (jaz sem ga na kvadratke) in ga hranite v steklenih kozarcih ali plastičnih posodicah kar na sobni temperaturi, saj vsebuje dosti sladkorja in pektina, da se ne pokvari. Za referenco; iz skoraj 4 kg sem dobil nekaj manj kot 2 kg končnega izdelka, torej približno pol manj. Jeste ga lahko zraven slanih ali sladkih prigrizkov.