Focaccia za lenuhe

Kruh je verjetno živilo, ki sem ga v svojem življenju pojedel več od česarkoli drugega, saj je po mojem mnenju priemeren za katerikoli obrok oziroma prigrizek v dnevu. Moja obsesija z njim se je začela, ko sem odkril kruh z drožmi. Če ste preživeli nadvse čuden čas koronske karantene, in ste vsaj malo kulinarično radovedni, ste se z omenjenim verjetno srečali tudi sami. Sam sem se z drožmi sicer spoznal že prej, veliko ljudi pa si je ta izziv naprtilo prav takrat, saj je proces peke lahko precej časovno potraten.

Procesi pri peki hlebčkov vključujejo avtolizo, prepogibe, predoblikovanje, oblikovanje, dajanje v- in iz vzhajalne košarice, treba je poskrbeti za paro v pečici...Poleg tega je treba droži vzdrževati z rednim hranjenjem, če hočemo, da res dobro delajo, in ob nevsakdanji peki se zna zgoditi, da višek droži vržemo stran. Končen rezultat je brez dvoma vreden truda, ampak v tempu normalnega življenja se pogosto zgodi, da za vse to nimam časa, zato vedno iščem načine, da si skrajšam in olajšam omenjene procese. Je možno peko kvalitetnega kruha vključiti v zaseden vsakdanjik? Tukaj pride na pomoč focaccia.

V primerjavi s kruhom je peka focaccie veliko enostavnejša, zanjo je potrebnih manj pripomočkov, in vzame precej manj časa. Najbolj mi je všeč dejstvo, da je zanjo potreben res minimalen trud, rezultat pa zaradi tega ni prav nič slabši. Zaradi vsega naštetega se je sam največkrat lotim, in se mi zdi tudi najbolj primerna za začetnike peke z drožmi, zato sem se odločil, da proces priprave delim z vami.

Sestavine:

• 500g močne bele moke

• 100g droži

• 400g vode

• 10g soli

• olivno olje

Pripomočki:

• pečica

• litoželezna oz. karbonska ponev premera 33cm /kovinski pekač s peki papirjem podobnih dimenzij

• skleda s pokrovom

• tehtnica

• strgalo za testo (ni obvezno)

• kovinska plošča ali kamen za peko (še manj obvezno)

Postopek:

1. 8-12 ur pred zamesom testa nahranite droži v približnem razmerju 1:2:2. Jaz to ponavadi naredim zjutraj. Takole izgledajo dokaj zdrave droži, pripravljene za uporabo:

2. V vodi raztopite sol in droži. Dodajte moko, premešajte, pokrijte in počakajte vsaj pol ure. Naj vam ne pride na pamet, da bi se preveč matrali ;) Testo ponavadi zamešam zvečer, 2-3 ure preden grem spat.

Testo ne izgleda nič kaj mikavno, ampak obljubim, da bo bolje ;)

3. Medtem ko vi lepo počivate, se v procesu avtolize testo kar samo razvija. V časovnih intervalih med pol in eno uro izvedite potege in prepogibe, da daste testu malo oblike. Jaz ponavadi naredim tri serije, vi pa jih dajte, kolikor vam čas in volja dopuščata. Cilj je lepo razvito testo.

Na slikah je testo po 1. in 2. seriji potegov/prepogibov. Izgleda mnogo obetavneje.

4. Ko je testo lepo razvito, ga še enkrat prepognite in rahlo oblikujte v kroglo, in ga prestavite v naoljeno ponev/pekač in pokrijte, da se ne izsuši. Pustite ga vzhajati čez noč. Čas je, da si po nenapornem delu odpočijete.

5. Zjutraj oz. po približno 8 urah bo testo lepo vzhajano in polno zraka. Naoljite ga po površini in s prsti vanj naredite jamice. Po želji potresite s še malo soli. Pekač dajte v pečico, segreto na 250°C in pecite približno 30-45 min, odvisno od pečice. Naj bo lepo rjavo zapečena.

Če ste popolnoma novi pri peki in ne veste, kaj so potegi in prepogibi oz. kako oblikovati testo, si poglejte video vodič na mojem instagram profilu.

Par opomb in nasvetov:

Droži in/ali kvas?

Če slučajno nimate droži, jih lahko brez slabe vesti nadomestite z manjšo količino kvasa (1, največ 2 grama svežega). Vzhajalni čas zna biti drugačen. Rezultat sicer ne bo tako dober, ampak vseeno zadovoljiv, zagotovo pa mnogo boljši od kruha, kupljenega v trgovini. Ko se zgodi, da zanemarim droži (kar pogosto, ups), in ne delajo kot bi morale, tudi sam dodam pikico kvasa za moč.

Posoda za peko:

Za peko najraje uporabim litoželezno/karbonsko ponev. Všeč mi je, ker je naravno nonstick, in dno se v njej res lepo zapeče. V navadnih pekačih se mi je že zgodilo, da se je testo prijelo, niti se ne zapeče tako lepo. Če take ponve nimate, lahko uporabite navaden pekač s peki papirjem, ali pa ga vsaj izdatno naoljite, odsvetujem pa uporabo pekačev in ponvic z nonstick premazom, saj niso primerne za tako visoke temperature. Karkoli uporabite, naj bo velikodušno naoljeno, saj olivnega olja ni nikoli preveč ;) Še en način za hrustljavo zapečeno dno je, da pekač daste na razgreto kovinsko ploščo oz. kamen za peko, če ga nimate, pa ga lahko za nekaj časa daste na dno pečice, kjer je grelec.

Plošča za peko iz karbonskega jekla in litoželezna ponev

Primer res lepo zapečenega dna fokače s koji moko

Moka:

Za ta proces uporabljam močno belo moko, kar pomeni, da ima visoko vsebnost glutena. To pripomore k močnejšemu testu, ki ga ni treba gnesti in je precej enostavnejše za delo, takšna moka pa lahko tudi absorbira več vode. Vsebnost glutena lahko preverite na paketu, kjer je napisana vsebnost beljakovin, ki naj bo vsaj 12g na 100g moke. Če slučajno uporabite šibkejšo moko, boste verjetno morali zmanjšati količino vode, in treba bo tudi malo pregnesti, kar pa je v duhu focaccie za lenuhe skoraj nedopustno.

Pogosto beli dodam še 10% polnozrnate moke, torej 450g bele in 50g polnozrnate. Taka količina doda nekaj okusa, brez da bi preveč ogrozila mamljivost focaccie, zatorej ne odsvetujem, da vi storite isto.

Spremenljivke:

Peka s kvašenimi izdelki je vedno rahel izziv, saj je prepuščena mnogim spremenljivkam. Temperatura testa in okolja, zdravje kvasa oz. droži, ki jih uporabljate bodo vplivale na dolžino vzhajanja in končen rezultat pri peki. Recept je zasnovan za približno 12 ur vzhajanja, odkar zamešamo testo pa do peke, ampak zaradi omenjenih spremenljivk se zna zgoditi, da bo testo pripravljeno prej oz. kasneje, zato se raje kot na časovne okvirje zanašajte na izgled in občutek testa.

Vsaka pečica je nekoliko drugačna od druge, zato niti čas peke ni fiksen. Tudi tu se raje zanašajte na izgled. Jaz jo rad konkretno zapečem, tudi če je na mestih črna, ne bo nič narobe ;)

Kako/kdaj jo jesti:

Z usti, kakopak. Najboljša je seveda sveže pečena s še več olivnega olja. Kruharski puristi bi vam sicer zabičali, da se mora popolnoma ohladiti, preden si jo privoščite, ampak se ji je res težko upreti, tako da po želji.

Naslednjih nekaj dni bo skoraj tako dobra kot sveža, če jo popečete, če jo nameravate jesti dalj časa, pa predlagam da jo zamrznete. Če se vam zgodi, da se postara, jo lahko še vedno reciklirate v krutone, v primeru, da se posuši, pa v drobtine. Sicer pa kruh z drožmi zdrži občutno dlje kot navaden, zato je tak scenarij v kombinaciji z okusnostjo skoraj nemogoč :)

Največkrat fokačo spečem samo, brez topingov, ker taka najdlje zdrži in je najbolj vsestranske uporabe, lahko pa seveda daste kaj nanjo oz. vanjo. Odlična priložnost, da porabite kako zelenjavo, ki se vam valja po hladilniku ;)